ADHD

Kategorija: ADHD

Kaj je ADHD?   

Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je bolezensko stanje, za katerega je značilen trajen vzorec pomanjkljive pozornosti in/ali hiperaktivnosti in impulzivnosti, ki je pogostejši in izrazitejši kot pri posameznikih na primerljivi stopnji razvoja.
 
Če otrok kaže znake te motnje svojim sedmim letom in trpi za naslednjimi simptomi:

• pomanjkanje pozornosti,
• impulzivnost,
• hiperaktivnost,

ki so tako močni, da je otrok razvojno odklonilen, in trajajo najmanj šest mesecev.
 

Možni simptomi:

Simptomi motene pozornosti

Simptomi hiperaktivnosti/impulzivnosti
1. Pogosto ni pozoren na podrobnosti in je površen pri šolskem delu, doma ali pri drugih dejavnostih. 1. Neprestano premika roke in noge ali se zvija na stolu.
2. Pogosto ne zmore ostati zbran do konca opravljanja naloge ali igre. 2. V šoli ali v drugih okoliščinah pogosto ne sedi na mestu, kadar se to od njega pričakuje.
3. Pogosto se zdi, da ne posluša, kadar ga neposredno nagovorimo. 3. Pogosto teče naokrog ali pleza v okoliščinah, ko je to neprimerno (pri mladostnikih in odraslih je to lahko omejeno na občutek nemira).
4. Pogosto ne sledi navodilom in ne zmore končati šolskih obveznosti, domačih opravil ali službenih dolžnosti (ne zaradi kljubovanja ali nerazumevanja navodil). 4. Pogosto se težko tiho igra ali sodeluje v prostočasnih dejavnostih v tišini.
5. Pogosto ima težave z organiziranjem dejavnosti in nalog. 5. Je neprestano v gibanju in zbuja občutek, kot da ga poganja »motor«.
6. Pogosto se izogiba sodelovanju pri nalogah, pri katerih je potreben dolgotrajen miselni napor, sodelovanja pri tem ne mara ali ga odklanja (na primer šolske naloge, domača naloga). 6. Neprestano govori.
7. Pogosto izgublja stvari, potrebne za opravljanje nalog ali dejavnosti (npr. igrače, seznam domačih nalog, svinčnike, knjige ali orodje). 7. Pogosto odgovori na vprašanje, še preden je to postavljeno do konca.
8. Pogosto in zlahka ga zmotijo zunanji dejavniki. 8. Ne more počakati, da pride na vrsto.
9. Pogosto je pozabljiv pri dnevnih opravilih. 9. Pogosto prekinja druge ali se vsiljuje.

 


Priporočila za poučevanje in nudenje pomoči

 
Pri poučevanju in nudenju pomoči učencu z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez hiperaktivnosti je zelo pomembno:
• organizirano, strukturirano okolje z jasno izraženimi pravili;
• bližina učitelja ali »vzornega« vrstnika, ki mu predstavlja model;
• omogočanje mirnega kotička, v katerem učenec samostojno in proč od motečih dejavnikov rešuje naloge;
• omogočanje očesnega kontakta, ko učencu posredujemo pomembne informacije; preden mu postavimo vprašanje, ga pokličemo po imenu;
• da proces poučevanja in učenja steče zanj zanimivo in smiselno (da npr. vključuje povezavo z že obravnavano temo ali pa z znanimi in otroku zanimivimi dogodki, da vključuje dramatizirano igro, igro z lutkami, slikovno gradivo, gibalne dejavnosti, menjavanje višine glasu ipd.);
• da so informacije kratke, enoznačne in razumljive;
• prilagoditi obseg nalog učenčevi sposobnosti pozornega sledenja, naloge po potrebi razdelimo na posamezne dele oziroma korake;
• navajanje učenca na samokontrolo;
• nudenje takojšnje povratne informacije;
• veččutno učenje (z vsemi ali čim večimi čutili) in posredovanje vprašanj po več čutnih poteh (npr. po vidni in slušni poti);
• učenje strategij pomnjenja;
• vključevanje več učnih in tehničnih pripomočkov;
• organiziranje več odmorov in usmerjenega gibanja za učenca, ki ima tovrstne težave;
• preprečevanje učenčevih vedenjskih težav, kar dosežemo z občasnim fizičnim dotikanjem (npr. roka na rami), jasnimi, premišljeno sestavljenimi pravili, ki se jih držimo, kontrolo tudi med odmorom, ignoriranjem manjših odstopanj v vedenju, preprečevanjem situacij, ki pripeljejo do nemira, učenjem tehnik samokontrole, učenca ne zmerjamo pred razredom ipd.;
• izboljšanje učenčeve samopodobe, kar dosežemo z razumevanjem njegovih težav, z realnimi pohvalami dobro opravljenega dela in dobrega rezultata, lovljenjem uspehov, pogostimi razgovori z učencem in njegovimi starši z namenom skupnega iskanja učinkovitih strategij, s preprečevanjem žaljenja ali nasilja s strani vrstnikov ipd.