DISLEKSIJA

Kategorija: DISLEKSIJA

DISLEKSIJA

 
Disleksija je dobro poznana, vendar slabo razumljena težava, ki se nanaša na branje in pisanje, le- tem pa se pridružijo še mnoge druge težave, ki se ne nanašajo le na pismenost. Na vsakega posameznika vpliva drugače.
 

DEFINICIJA (EDA, 2007)

Disleksija je različnost, nevrološkega izvora (ni posledica zunanjih dejavnikov) in otežuje usvajanje in rabo veščin branja, pravopisa in pisanja.. Kognitivne težave, ki jo spremljajo, lahko vplivajo tudi na organizacijske veščine, na sposobnost računanja ter druge spoznavne in čustvene sposobnosti. Disleksijo lahko povzroči kombinacija težav na področju fonološkega (glasovnega) procesiranja, delovnega pomnjenja, hitrega poimenovanja, operiranja z zaporedji ter težav pri doseganju avtomatizacije osnovnih veščin. Vzrokov za disleksijo je več, vključno z dednimi dejavniki. Na pojav disleksije pa ne vplivajo socialno-ekonomski položaj, posameznikova raven inteligentnosti in trud, vložen v učenje.
(vir: http://www.dyslexia.eu.com/).

Disleksija se pojavlja pri približno 10% povprečno ali nadpovprečno inteligentnih otrok. Prej ko ugotovimo, da ima otrok pri branju težave, prej mu lahko skupaj z učiteljem pomagamo, poiščemo načine, kako mu olajšati težave. Kljub temu, da disleksija ostane celo življenje, lahko tako starši kot učitelji naredimo veliko, da otroku pri branju pomagamo in ga zanj celo navdušimo.

 
Pri otrocih z disleksijo opažamo tipična odstopanja, kot npr.:

- počasneje si zapomni besedna navodila ali nove pojme,
- pri učenju se težko zbere, hitro obupa, nima ustreznih učnih navad in strategij,
- doma in v individualni situaciji pokaže več znanja kot v šoli,
- težave s pozornostjo,
- težave z zaznavanjem,
- težave pri pomnjenju napisane besede,
- slab kratkoročni spomin,
- slaba organizacija časa, pripomočkov in potrebščin,
- slabša analiza podrobnosti.
 

Znake disleksije lahko opazimo že v PREDŠOLSKEM OBDOBJU.

- Otrok začne pozno govoriti, pozneje kot večina drugih otrok začne izgovarjati glasove, poimenovati predmete in stvari ter oblikovati povedi.
- Počasneje dodaja nove besede v svoje besedišče in prikliče pravo besedo.
- Ima težave pri učenju barv, dni v tednu, števil, oblik, težko si zapomni, kako se črkuje in zapiše njegovo ime.
- Nekatere glasove (najpogosteje sičnike in šumnike) dlje časa izgovarja popačeno, zamenjuje samoglasnike a in e ter o in a.
- V nekem obdobju lahko začne otrok močno jecljati, kar mine samo po sebi ali pa se ponovi.
- Poslušanje zgodb ga ne zanima, lahko pa ga za dlje časa pritegne gledanje televizije ali druga lastna dejavnost.
- Je pozabljiv.
- Počasi se odziva na določene naloge.
- Knjige ga ne zanimajo.
- Ne zanima se za črke, ne sprašuje, kako se kakšna črka imenuje ali kaj kje piše.
- Ne preizkuša se v prerisovanju črk.
- Nespretno uporablja pisalo.
- Težko ugotovimo, ali je otrok desničar ali levičar.
- Težave ima pri nalogah, ki zahtevajo finomotorične spretnosti (zapenjanje gumbov, pravilna drža pisala, ščetkanje zob).
- Težko se spomni kakšne rime.
- Hitro se naveliča dejavnosti, ki zahtevajo vztrajnost, usmerjeno pozornost; lahko pa dolgo vztraja pri kakšni gibalni dejavnosti.
- Pri dejavnosti, ki ga pritegne, se ne utrudi, pri drugih pa zelo hitro obnemore.
 

 

V ŠOLSKEM OBDOBJU pa se težave lahko kažejo na naslednjih področjih:


 BRANJE, PISANJE:

- težave z vidnim razlikovanjem- zamenjava črk, ki se razlikujejo le glede na lego (d-b ali u-n),
- zrcalno branje (b-d, 6-9),
- zamenjava vidno podobnih črk (o-a, m-n),
- napake pri prepisih (izpust besed, vrstic, zgoraj naštete težave),
- težave z zapomnitvijo in rabo pravopisnih pravil,
- branje je običajno počasno, neritmično, zatikajoče,
- zamenjevanje ali spuščanje samoglasnikov,
- slabo zavedanje rime,
- slabe slovnične strukture,
- branje in pisanje se otroku upira,
- izogiba se glasnega branja,
- pri črkovanju delajo fonološke napake (npr. »k« namesto »g«),
- napačno zaporedje črk,
- obračajo, izpuščajo ali dodajajo črke,
- skromno besedišče, težave pri oblikovanju in uporabi stavkov,
- bralna stiska se kaže tudi na področju učenja, ne razume prebranega, branje mu vzame preveč časa, zato je učenje neučinkovito,
- neobičajen prijem pisala ali drža telesa.

GIBANJE:

- slabša koordinacija,
- pogosto spotikanje, padanje, zaletavanje v pohištvo v razredu.

ŠTEVILA:

- težave pri prehodih čez desetico,
- otrok prav tako lahko zamenjuje + ter x,
- tako kot ima težave s črkami, lahko ima težave tudi s številkami. Nenamerno lahko zamenja vrstni red števil (45 postane 54),
- težave pri učenju poštevanke ali na primer štetje od 50 proti 0.
 

 
MOČNA PODROČJA: 

- dobre sposobnosti reševanja problemov,
- dobre domišljijske sposobnosti,
- sposobnost vzpostavljanja nepričakovanih medsebojnih povezav med podatki in informacijami,
-  divergentno razmišljanje, originalnost, ustvarjalnost,
- dobre sposobnosti vizualizacije (vidnega predstavljanja),
- sposobnost hkratnega (simultanega) predelovanja informacij,
-  dobre sposobnosti celostnega razumevanja,
- dobra intuicija,
-  “umetniški“ način razmišljanja,
- dobre sposobnosti ustvarjanja novega znanja, itd. (RADULY-Zorgo, E., Disleksija- vodnik za tutorje. Ljubljana, Društvo Bravo, 2010)