Projekt vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij

Kategorija: Distribuirano vodenje

Projekt vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij

Šola za ravnatelje je v okviru programa »Vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij« objavila javni razpis, ki ga financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Naša šola je bila izbrana za sodelovanje na področju distribuiranega vodenja.

Distribuirano vodenje je v mednarodnem prostoru prepoznano kot eden bolj učinkovitih pristopov k vodenju vzgojno-izobraževalnih zavodov v 21. stoletju. Iz tega izhaja razmislek o novih oblikah vodenja, ki jih šole za to potrebujejo, predvsem pa o vlogi vodje (ravnatelja), ki lahko spremembe spodbudi, zagotovi primerno okolje in sodelavcem ponudi možnosti za vključevanje v vodenje ter omogoči razvijanje njihovih potencialov za vodenje.

Cilji razvoja področja so ugotoviti, koliko ravnatelji v slovenskih VIZ že uporabljajo elemente distribuiranega vodenja, kje so prednosti in kje so ovire za uveljavljanje distribucije vodenja, katere pogoje je potrebno zagotoviti za takšno vodenje in kako vključevati različne deležnike, razviti in poskusno izvesti program usposabljanja za vodstvene time, ki jih oblikujejo ravnatelji na posameznih VIZ in lahko vključijo pomočnike ravnateljev, vodje aktiva, vodje projektov, predstavnike staršev, predstavnike ustanovitelja ter druge deležnike šole. Šolsko razvojno skupino sestavljajo: pomočnica ravnateljice Tjaša Pirc Pezdirc, učiteljica Andreja Jernejčič Ziernfeld, učiteljica Suzana Švencbir, učiteljica Marjeta Škorjanc Kosmač, učiteljica dr. Marija Pevec in ravnateljica mag. Verica Šenica Pavletič.

KAJ NAM PRIPOVEDUJE GLEDALIŠČE ali KAKO VSAKEGA UČENCA PRIPELJATI DO NASTOPA NA ŠOLSKEM ODRU

Kategorija: Distribuirano vodenje

KAJ NAM PRIPOVEDUJE GLEDALIŠČE ali KAKO VSAKEGA UČENCA PRIPELJATI DO NASTOPA NA ŠOLSKEM ODRU

Suzana Švencbir, prof. slov. in soc.
OŠ Savsko naselje, Ljubljana


Gledališki klub uvrščamo v sklop treh izbirnih predmetov, ki nadgrajujejo predmet slovenščina. Predstavljajo poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj v okviru predmeta slovenščina, pri tem pa upoštevajo interese učencev.
K predmetu se z vsakim šolskim letom vpisuje vse več učencev, ki se želijo preizkusiti na šolskem odru, zato smo na naši osnovni šoli že pred desetletjem uvedli dan, ki smo ga poimenovali gledališki maraton. Na ta dan, navadno pred slovenskim kulturnim praznikom, nastopajo ne-le učenci izbirnih predmetov, ampak tudi mlajši učenci. V dogajanje so vpeti tako rekoč vsi učitelji in učenci vseh triad, kar je velik organizacijski zalogaj, saj pripravljamo tudi predstave za starše in obiskovalce.
Življenje in delo na naši šoli je zastavljeno tako, da učitelji in drugi strokovni delavci prevzemamo naloge, tj. organizacijo različnih dni dejavnosti, projektov (šolskih, območnih, nacionalnih), ekskurzij in podobno, in sicer od motivacije in organizacije preko pedagoškega procesa do izvedbe. S tem pa smo nezavedno stopili na pot distribuiranega vodenja. Ker je tak način dela vpet v vse procese na šoli in je pokazal izjemne rezultate, menimo, da lahko naše izkušnje in primere dobre prakse vodenja v vzgoji in izobraževanju posredujemo tudi širši strokovni javnosti.
Pri takem načinu dela se distribuirano vodenje širi od učitelja/organizatorja do skoraj vseh učiteljev in učencev na šoli. Vsak izmed učiteljev s svojimi učenci prevzame del nalog, za katere je zadolžen. Tako tudi najmlajši učenci sprejmejo del odgovornosti in poskrbijo, da je »sestavljanka« popolna. S tem razvijajo svojo ustvarjalnost in inovativnost in pridobivajo veščine in spretnosti za življenje, hkrati pa dosegamo cilje, ki nam jih narekuje učni načrt.
S takim načinom dela smo pravzaprav že prešli okvirje zastavljenih ciljev, a kakšen bi bil učitelj, če bi bil le posredovalec vsebin in slepo sledil oblikam dela, ki jih predvideva učni načrt? Zagotovo ne učitelj za življenje, učitelj 21. stoletja.

SAVSKI HRIB - NOVO UČNO OKOLJE IN UČNI IZZIV

Kategorija: Distribuirano vodenje

SAVSKI HRIB - NOVO UČNO OKOLJE IN UČNI IZZIV

Andreja Jernejčič Ziernfeld
Predmetna učiteljica tehnične vzgoje in matematike
OŠ Savsko naselje, Ljubljana

Učitelj v razredu ni samo predavatelj in vzgojitelj ter posredovalec učnih vsebin in znanj, določenih z učnim načrtom, ampak je lahko tudi nosilec in motivator drugačnih oblik dela, ki spodbujajo učence k odprtosti, ustvarjalnosti in inovativnosti.

Z učenci 7. razreda smo v okviru tehnične vzgoje sodelovali pri ureditvi igrišča in parka s hribom v našem naselju. Pri prenovi so sodelovali tudi posamezni krajani, kulturno društvo prostoRož in Mestna občina Ljubljana. Namen projekta je bil ponuditi učencem možnost, da na svoj, izviren način oblikujejo prostor, kjer preživljajo prosti čas.

Glavni cilj projekta je bila preureditev igrišča po meri otrok –uporabnikov. Učencem smo tako ponudili drugačno učno okolje. Pedagoški proces smo prenesli iz učilnice v širši življenjski prostor – tja, kjer učenci in drugi krajani preživljajo prosti čas. Učence je zelo motiviralo delo, ki ga običajno opravijo odrasli – arhitekti, oblikovalci.

Pri načrtovanju sem učence spodbujala k izražanju kreativnosti in sproščanju domišljije. Ideje za igrala in ureditev parka so tako izhajale iz njihovih želja in potreb. Arhitektka iz skupine prostoRož je prevzela strokovno-arhitekturni del, sama pa sem prevzela in vodila pedagoški proces.

Učenci so morali svoje ideje primerjati, analizirati, vrednotiti in izbrati najboljše rešitve. Izbrane ideje so v različnih tehnikah predstavili lokalni skupnosti.

Nekatera igrala so na omenjenem igrišču tudi improvizirano zgradili. Ob tem so se učili opazovati, meriti in projicirati ideje v realen prostor. Z vživljanjem v različne vloge so spoznavali potrebe posameznikov in pomanjkljivosti obstoječega parka.

S takim načinom dela so učenci prevzeli tudi odgovornost, da so zastavljene cilje dosegli. Drugačen način vodenja, tj. distribuirano vodenje, omogoča učitelju, da inovativno usmerja in vodi delo ter pripelje posameznega učenca od ideje do realizacije. 

UČITELJ – STARŠI IN STARI STARŠI - UČENCI

Kategorija: Distribuirano vodenje

UČITELJ – STARŠI IN STARI STARŠI - UČENCI

Marjeta Škorjanc Kosmač
Učiteljica razrednega pouka:
OŠ Savsko naselje, Ljubljana

 

Vloga učitelja, ki poučuje v prvi triadi osnovne šole, je pomembna in odgovorna, saj ni le oseba, ki vzgaja in poučuje učence, ampak nastopa v vlogi vodje, motivatorja, moderatorja, animatorja. Ne posreduje le učnih vsebin in znanj, predpisanih z učnim načrtom, ampak učence spodbuja k izražanju ustvarjalnosti, inovativnosti, kreativnosti.
Razredni učitelj ima v okviru učnega načrta pri posameznemu predmetu veliko možnosti, da pri delu z učenci nastopi kot inovativen vodja. Učence ne le spodbuja, opazuje, svetuje, razvija njihovo domišljijo, jih uči odprtosti, raziskovanja, sodelovanja, ampak v pouk vključuje tudi različne novosti s posameznih strokovnih področij. Kot izjemno zanimiva popestritev pouka se je izkazalo tudi sodelovanje staršev ali celo starih staršev, ki so predstavili kakšno zanimivost s svojega strokovnega področja.

Učenci so v tem starostnem obdobju zelo ustvarjalni, vedoželjni, zanima jih veliko področij, zato jih pri tem ne smemo omejevati in utirjati. Pri svojem delu tako pogosto povabim k sodelovanju tudi starše ali stare starše učencev, ki se zelo radi odzovejo. Dogovorimo se za temo, pripravo in datum izvedbe. Pri izvedbi ure sem jim v pedagoško oporo, oni pa so izvajalci strokovnega dela. Učenci so tako obliko poučevanja zelo dobro sprejeli. Zbrano poslušajo, sodelujejo in so nasploh aktivni.

V okviru takega načina dela poglobimo tudi medgeneracijske vezi, učenci so zelo ponosni na starše ali stare starše, ki se tako aktivno vključujejo v življenje in delo na šoli.
Kot vodja pedagoškega procesa imam tako na razpolago nove poti, novo obliko vodenja pouka, ki ga lahko imenujem tudi distribuirano vodenje, ki me skupaj z učenci bogati, hkrati pa nas po drugačni poti pripelje do ciljev, ki jih zahteva kurikulum.