RAZVOJNO DEMONSTRACIJSKI CENTER

1         RAZVOJNO-DEMONSTRACIJSKI CENTER OSNOVNIH ŠOL SLOVENIJE

1.1        UVOD

Osnovni namen Razvojno-demonstracijskega centra osnovnih šol Slovenije je vzpostaviti ustrezno okolje, kjer bodo različni deležniki (učenci, učitelji, šole, raziskovalci, podjetja, ustanove javnega sektorja) razvijali nove koncepte, modele, metodologije in didaktike ter nova učna orodja in pripomočke, nove organizacijske in funkcijske forme, testirali njihovo uporabnost ter demonstrirali in vpeljevali uspešne rešitve v slovenski prostor in širše. Center bo finančno samovzdržen in se bo v glavnem financiral iz konkretnih projektov RDC ter projektov z industrijo. Projekt spada v širši sklop programa Opening Up Education Slovenia, ki so ga spodbudile nosilne inštitucije izobraževanja v Sloveniji od vrtcev do univerz, industrijska in interesna združenja ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, to pa je k iniciativi povabilo Evropsko komisijo ter ministrstva vseh držav EU.

Nosilni partnerji projekta Razvojno-demonstracijskega centra osnovnih šol Slovenije so OŠ Savsko naselje, Institut Jožef Stefan, Mestna občina Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici ter izbrani industrijski partnerji.

Ideja za vzpostavitev Razvojno-demonstracijskega centra osnovnih šol Slovenije je zrasla iz potrebe po preboju našega osnovnošolskega sistema iz togega, ozko v kurikulum zapetega pedagoškega procesa. Nove generacije zahtevajo nov vrednostni preskok na izobraževalnem polju, saj izkazujejo drugačen način razmišljanja, prinašajo nove trende; vstopamo v nov prostor in čas, to pa prinaša nove potrebe in nove izzive.

Če želimo našo državo popeljati po poti razvoja, je zelo pomembna vloga celotnega izobraževalnega sistema.  Vizionarsko moramo pogledati naprej, saj je naše poslanstvo vzgoja in izobraževanje otrok, ki bodo v naslednjih dveh ali treh desetletjih prevzeli vodenje države v svoje roke.

Kljub množici raziskovalnih inštitucij, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, opažamo primanjkljaj na področju vedenja o sodobni pedagoški teoriji in njeni aplikaciji v praksi.

Razvoj novih tehnologij spreminja obstoječe modele izobraževanja, vpliva na spreminjanje vlog izobraževalnega sistema in izobraževalnih inštitucij tudi na relaciji: šola –  učenec –  učitelj – okolica. Odprt dostop do vsebin, odprto izobraževanje, novi mediji in interaktivne aplikacije, pametne stavbe in inteligentne učilnice so že danosti in ne več razvojni projekti. Novi izobraževalni pristopi se razvijajo mnogo hitreje, kot jim lahko sledijo toga šolska zakonodaja in pravila. Ker mlade generacije dnevno uporabljajo nove tehnologije, lahko rigidna šola hitro postane dolgočasna, to pa vodi v izgubo motivacije za učenje in ustvarjanje.

V zadnjih letih nam je nevrofiziologija omogočila razumevanje dogajanja v človekovih razvijajočih se možganih. V otroški glavici se že pred rojstvom tvorijo miljarde nevronov, ki potem potujejo po natančno določeni poti v možgansko skorjo, kjer se naprej povezujejo preko nepredstavljivo velikega števila sinaps. Vsaka od teh sinaps pa čaka na sporočilo ali nek dražljaj iz zunanjega sveta. Od tega sporočila ali dražljaja je odvisno, ali se bo sinapsa obdržala in razvila ali pa odmrla. Tako je za odraščajočega otroka izjemnega pomena, da odrašča v spodbudnem domačem in tudi šolskem okolju. Kajti samo tiste sinapse, ki bodo iz prvotnega obilnega nastavka preživele, se bodo imele možnost razvijati naprej in bodo oblikovale otrokovo osebnost in njegove sposobnosti.

Spoznanja nevrofiziologije, transpersonalne psihologije, fenomenologije vzgoje in drugih ved nas zavezujejo, da na pedagoškem polju naredimo preboj. Razumevanje in pojasnitev razmerja med razvojem zavesti in načini vzpostavitve določenega stanja zavesti nam bosta omogočila kreacijo novih razmerij med uzakonjenim in skritim kurikulom.  Prepričani smo, da bodo rezultati vrhunski, če bo imel otrok spodbudno okolje doma, v vrtcu dobrega vzgojitelja, v šoli pa dobrega učitelja, ki bo znal pri otroku že zgodaj prepoznati njegova močna področja in jih razvijati.

Nekatere tematike: odprto izobraževanje, personalizacija izobraževanja, mikro izobraževanje, vertikalni kurikulum, energetsko učinkovita in v okolje integrirana šola, pametne učilnice, inteligentno upravljanje z viri, etika in transparentnost, okolje in družba, večjezikovnost in medkulturnost itd.

1.2        ORIS STANJA IN POTREBA PO VZPOSTAVITVI CENTRA

 Stanje:

  • Pomanjkanje živega laboratorija kritične mase idej, virov, poguma. Trenutno šolsko okolje predvsem zaradi rigidnih pravil ovira dinamično vpeljevanje novih idej, konceptov in rešitev.
  • Neusklajene vizije razvoja. Obstoječe strategije razvoja šol so v večji meri odvisne od postavljenih pravil s strani države, kar privede mnogokrat do kaotičnin in neživljenjskih rešitev.
  • Razdrobljene raziskovalno-razvojne aktivnosti. Zaradi togih pravil, razdrobljenega sistema ter umanjkanja stične točke prihaja do diversificiranih razvojnih idej, ki so redkokdaj testirane in vpeljane v prakso.
  • Prevladovanje top-down principa uvajanja sprememb. Trenutni koncept uvajanja sprememb v šole je počasen in mnogokrat neživljenjski. Poglavitni vzrok je v togosti sistema, ki vpeljuje pravila po hierarhiji navzdol in ne upošteva fleksibilnega okolja ter vrste dobrih praks, v katerih delujejo šole.

 Potrebe:

  • Učenci, učitelji, ravnatelji in starši zaznavajo potrebe po spremembah našega izobraževalnega sistema, ki ne zmore slediti dinamiki in zahtevam globalnega sveta.
  • Potreba po razvojnem centru, ki je hkrati živi laboratorij, je nujna. Šolsko okolje postaja vedno bolj dinamično, razvijajo se nove ideje, prihajajo popolnoma drugačne generacije otrok (način razmišljanja, vrednotenja, dojemanja, učenja in odzivnosti), razvoj tehnologije dnevno spreminja obstoječe koncepte in kaže potrebo po novih strategijah in načinih dela z mladimi.
  • Testiranje in vpeljevanje dobrih praks, ki se razvijajo po šolah širom Slovenije, mora postati eden od osnovnih mehanizmov spreminjanja formalnega šolskega sistema.
  • Bolj kot le memomiranje faktografskega znanja, ki je s pomočjo sodobne tehnologije dostopno že na vsakem koraku, mora naš izobraževalni sistem omogočiti mladim  razvijanje njihove ustvarjalnosti, kreativnosti, inovativnosti in socializacije.
  • Dvosmerno izobraževanje/prenašanje znanja/vzgoja po celotni vertikali formalnega in vseživljenjskega izobraževanja naj bo eden osnovnih gradnikov kreativne in inovativne kulture. Osmisliti mora otrokovo izobraževalno pot v realnem loku –  od vstopa v izobraževalni proces do njegovega zaključka in možnosti zaposlitve.
  • Integracija različnih znanj, dognanj, modelov in orodij je nujna za inovacije v šolskem sistemu.
  • Vpeljevanje novih tehnologij v infrastrukturo šole omogoča ne samo prihranke, temveč predstavlja tudi pomemben vzgojni dejavnik.

 

1.3        VIZIJA

Vizija Razvojno-demonstracijskega centra osnovnih šol Slovenije je vzpostaviti okolje za razvoj in testiranje šole nove generacije, kjer bo poudarek na individualizaciji in personalizaciji učno-vzgojnega procesa. Šola bo odprta za nova spoznanja o razvoju zavesti, ki bodo temeljila na inovativnih spoznanjih pedagoške stroke in novih tehnologij.

 

1.4        CILJI

  1. Vzpostaviti okolje za razvoj in testiranje (v praksi) novih idej šole prihodnosti.
  2. Postavitev temeljev za nove perspektive izobraževalnega sistema; vpeljevanje in sistemiziranje uspešnih praks na druge šole preko konkretnih projektov, demonstracij in usposabljanj.
  3. Povezovanje primarnega izobraževanja z znanstveno-raziskovalnim in akademskim svetom in realnim sektorjem.
  4. Okrepiti kompetence učiteljev za nova spoznanja in spremembe.
  5. Pri učencih že takoj po vstopu v šolo razvijati kreativnost, inovativnost, ustvarjalnost na vseh področjih, in sicer po principu individualizacije in personalizacije. Še poseben poudarek bi namenili promociji tehničnih in naravoslovnih ved.

   

1.5        PROGRAM RAZVOJNO-DEMONSTRACIJSKEGA CENTRA

Program Razvojno-demonstracijskega centra sestavlja več podprogramov (glej sliko 1), ki celovito zapolnjujejo področje osnovne šole prihodnosti.

 

Slika 1: Struktura programov Razvojno-demonstracijskega centra

 

Vsak program (blok na sliki) lahko vsebuje več razvojno-raziskovalnih projektov, ki pa se lahko širijo tudi v več programov.

Osnovni koncept je inteligentna šola, ki

  • temelji na inteligentni infrastrukturi, šoli,
  • je odprta do vseh deležnikov, do drugih šol in okolja ter
  • izvaja procese vzgoje in izobraževanja, in sicer povezano z integriranim kurikulumom. 

Na zgornji sliki prikazujemo le nekatere projekte, ki so tik pred ali pa že v fazi izvajanja. V nadaljevanju omenjamo štiri nosilne programe:

Nosilni program: Novi pristopi k izobraževanju

Spremenjena didaktika in metodika dela z učenci, sloneča na individualizaciji in personalizaciji s fleksibilnim, odprtim in avtonomnim sistemom. Delovanje po učnem principu Few rules and a lot of freedom.

Nosilni program: Nove organizacijske in funkcijske forme

Vzgoja in izobraževanje slonita na principu vzgajanja in izobraževanja z vzgledom in izkustvom. Smo prostor, kjer je poudarek na ekologiji, zdravem načinu življenja, smo okolju prijazni in energetsko učinkoviti. Razvijamo mrežne organizacije – virtualna šola. Izvajamo pilotska usposabljanja.

Nosilni program: Infrastruktura

Razvijamo odprt desigen po principu: forma sledi vsebini. Vzpostavimo visokotehnološke učilnice. V šolski prostor integriramo inteligentne sisteme, opremljene s senzoriko. Svoje delovanje predstavljamo širši javnosti preko svojega spletnega portala.

Nosilni program: Novi poslovni modeli

Novi poslovni modeli so nujna posledica novih konceptov šolskega izobraževanja. Možnosti, ki jih le-ti  odpirajo, nudijo šolam popolnoma nove načine delovanja, nove organizacijske forme ter  nove načine financiranja. Razvoj poslovnih modelov, njihovo testiranje v praksi in vpeljevanje v izobraževalni sistem so ključnega pomena za razvijajoč se izobraževalni sistem.

Ta program povezuje ideje, znanje in končen izdelek. Povezuje šole in izobraževalni sistem z realnim sektorjem in mu omogoča pilotsko testiranje novih izdelkov v šolski infrastrukturi.

 

1.6        PARTNERJI

  • OŠ Savsko naselje,
  • Institut Jožef Stefan,
  • Univerza v Ljubljani,
  • Univerza v Mariboru,
  • Univerza na Primorskem,
  • Univerza v Novi Gorici,
  • Mestna občina Ljubljana,
  • industrijski partnerji.

    

2         STANJE - PROJEKTI IN REZULTATI

2.1        MOJ SANJSKI STROJ

Projekt Moj sanjski stroj (My Dream Machine) je povzet po uspešnem, večkrat nagrajenem in neprofitnem projektu belgijske ekipe (http://www.mymachine.be/), ki ga izvaja že od leta 2008. Ideja projekta je spodbujanje kreativnosti otrok preko uresničevanja njihovih najbolj skritih želja – izdelavi sanjskih strojev in naprav na eni strani, na drugi strani pa spodbujanje tehnične kreativnosti pri študentih, ki morajo na osnovi učenčevih načrtov tak stroj narediti.

Bistvo ideje je združevanje idej in sanj otroških odprtih glav s tehničnimi in izvedbenimi omejitvami. Vsak projekt je dolgoročen in pri njem sodelujeta učenec in študent. Otrok spoznava raziskovalno delo, najnovejše tehnologije, sodeluje v projektu ter tako začenja razumevati, da v realnem svetu obstajajo omejitve. Na drugi strani je študent postavljen v položaj, kjer mora na osnovi učenčeve skice razmisliti o inovativni rešitvi, ki se ob zaključku, tj. funkciji stroja čim bolj približa. Na spodnji sliki je prikazan potek aktivnosti.

 

Slika 2: Tipičen potek projekta Moj sanjski stroj

 

V fazi zasnove otroku zastavimo nalogo (predšolska vzgoja, prvi razredi osnovne šole),  naj opiše svoj sanjski stroj. V naslednjem koraku ga otrok skicira in opiše proces delovanja. V fazi priprave študentje zadnjih letnikov programov mehatronika, robotika, elektrotehnika, strojništvo, računalništvo, industrijsko oblikovanje ipd. izberejo ustrezno idejo in jo predstavijo skozi definicijo naloge. Skupaj z otrokom, čigar ideja je sanjski stroj, nato s skice naredita načrt ter celovit projektni plan. V fazi izdelave otrok sodeluje pri izvedbi tako, da prihaja v laboratorije, spremlja izdelavo, programiranje, testiranje. Ko je prototip narejen, študent pripravi poročilo/diplomo in jo zagovarja na matični inštituciji ob prisotnosti otroka. Narejene prototipe in vse načrte predstavljamo  po Sloveniji v obliki razstav, prezentacij, demonstracij in tudi aktivnih delavnic.

 

2.1.1        NAMEN PROJEKTA

  • spodbujanje učencev k izražanju idej, kreativnosti in inovativnosti; spodbujanje razmišljanja izven ukalupljenega sistema;
  • povezovanje primarnega izobraževanja z znanstveno-raziskovalnim in akademskim svetom in realnim sektorjem;
  • izmenjava idej, znanj in realnih izkušenj med otroci, starši, študenti, podjetji, učitelji in profesorji ob konkretnih projektih;
  • promocija tehničnih in naravoslovnih ved pori učencih;
  • postavitev temeljev za nove perspektive izobraževalnega sistema;
  • vzpostavljanje razmerja med pričakovanji in  možnostmi v realnem življenju.

 

2.1.2        CILJI PROJEKTA

  • Moj sanjski stroj postane stalna praksa kot nova oblika izkustvenega učenja.

 

2.1.3        METODOLOGIJA

  • Nov način promocije naravoslovno-tehničnih ved pri mladih, ki omogoča pretok idej, znanja in izkustev po vertikali od primarnega šolstva preko znansveno-raziskovalnega in akademskega sveta do realnega sektorja.

 

2.1.4        PARTNERJI

  • OŠ Savsko naselje s šolami partnericami,
  • Institut Jožef Stefan – Odsek za umetno inteligenco, Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko,
  • Univerza v Ljubljani – Fakulteto za strojništvo, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo, Ekonomska fakulteta,
  • Univerza v Mariboru –  Fakulteto za strojništvo, Fakulteta za računalništvo,
  • Univerza na Primorskem,
  • Univerza v Novi Gorici,
  • Mestna občina Ljubljana,
  • industrijski partnerji.

 

2.1.5        PLAN POSAMEZNEGA PROJEKTA

  • september do oktober – izdelava zdelava skic,
  • november do december – izdelava plana in načrta,
  • januar do junij – izdelava prototipa.

2.1.6        DOLGOROČNI PLAN PROGRAMA:

  • Y0-Y2 – DM postane v OŠ Savsko naselje redna praksa,
  • Y2-Y4 – DM vpeljan v 10 OŠ,
  • Y4-Y5 – DM postane prepoznavna praksa v OŠ v Sloveniji.

 

Ljubljana, 17. 11. 2013                                                      Verica Šenica Pavletič, ravnateljica OŠ Savsko naselje

                                                                                       Mitja Jermol, Vodja centra za prenos znanj iz informacijskih tehnologij, Institut Jožef Stefan

Zadetkov: 846