PROJEKT DIGITALNO OPISMENJEVANJE

Kategorija: Prva zaposlitev

PROJEKT DIGITALNO OPISMENJEVANJE

Zunanji svet ponuja številne novosti, šola mora iti vzporedno z njimi in ne sme zaostajati. Vključevanje digitalnih tehnologij v poučevanje predstavlja velik izziv, saj je to področje še nedovršeno. Naša šola se je odločila vstopiti v svet, saj so digitalne kompetence nujno potrebne za delovanje v sodobni družbi. Vsaka sprememba predstavlja izzive. Skupaj z novostmi je potrebno tudi eksperimentiranje. Narediti nekaj novega, lahko predstavlja izziv ali pa problem. Za nas je to izziv, saj je potrebno eksperimentiranje in učenje z izkušnjami. Zato si dopuščamo napake, saj se iz teh največ naučimo.

Digitalna kompetenca ali vitalna veščina 21. stoletja je ključnega pomena za izobraževanje, delo in aktivno participacijo v družbi. Je ena od osmih ključnih kompetenc, ki jih določa referenčni okvir. Le- te prispevajo k uspešnemu življenju v družbi znanja.  V šolstvu so digitalne veščine enako pomembne kot veščine branja in pisanja. Tako digitalna kompetenca še ne opredeli računalničarja, temveč opolnomoči posameznika, ki živi v digitalni družbi. Tako kot vsi tisti, ki znajo brati in pisati, niso pisatelji, tako tudi ni nujno, da vsak, ki ima razvite digitalne veščine, postane računalničar. Digitalne veščine potrebujemo na primer pri branju novic, učenju, sporazumevanju, raziskovanju, umetniškem ustvarjanju.  Vedno bolj so digitalne kompetence pomembne tudi pri iskanju zaposlitve. Vse več je zaposlitev, kjer je zahtevano znanje uporabe IKTja na različnih področjih. Zato se je naša šola še posebej posvetila tovrstnemu izobraževanju in se odločila, da bo pomagala otrokom, da postanejo kritični uporabniki, kompetentni državljani in sodelavci. Ta znanja in veščine predstavljajo zmožnost posameznika za samozavestno in kritično uporabo informacijske tehnologije pri delu, v prostem času in pri komunikaciji. Digitalno kompetenten posameznik je z uporabo IKT uspešnejši, ustvarjalnejši in inovativnejši, uporablja veljavne in zanesljive podatke ter se zaveda pravnih in etičnih načel uporabe te tehnologije.

Izgrajevanje te kompetence je zapletena in kompleksna dejavnost. Je proces, ki zahteva, da je učenec ves čas aktivno vključen v zastavljanje vprašanj, raziskovanje in iskanje odgovorov, reševanje problemov in kritično razmišljanje. Digitalno opismenjevanje je torej proces, ki se ne zaključi ob zaključku šolanja, ampak traja vse življenje. Zato je prav, da otrokom že zgodaj predstavimo učenje s pomočjo IKT-ja, saj jim to lahko predstavlja pomembno odskočno desko za nadaljnje delo z IKT. Seveda pa zahteva takšno izobraževanje večji napor, večjo zavzetost ter več časa. Če želimo torej biti v koraku s časom, moramo našim učencem nuditi znanja, ki jih bodo nadalje v življenju še kako potrebovali.

Tudi zavod RS za šolstvo se zaveda pomembnosti razvoja digitalnih kompetenc zato so nam – učiteljem, že posredovali nekatere smernice za uporabo IKT na različnih področjih. Poudarjajo tudi osmišljeno uporabo IKT in kritično razmišljanje učiteljev o tem, kdaj in na katerih področjih je le-ta smiselna. Skupaj z učitelji razrednega pouka upoštevamo njihova priporočila in kot izhodišče uporabljamo učne načrte predmetov. Pri sprotnem načrtovanju zastavljamo jasne cilje in pri načrtovanju dejavnosti razmislimo, v katerem trenutku bomo uporabili sodobno tehnologijo za podporo učnemu procesu, da bo imela dodano vrednost z vidika kakovostnejšega znanja. Upoštevamo, kaj učenci že znajo in katero predznanje potrebujejo, da bodo uspešni pri načrtovanem delu. Pri načrtovanju učenja razmislimo, katero vrsto znanja želimo z dejavnostjo razvijati in nato organiziramo aktivnosti z uporabo IKT.

Računalnik je že sam po sebi dober motivator za otroke. Učenci se s pomočjo računalnika raje učijo. Motivacijo otrok za delo z računalnikom učitelj lahko dobro izkoristi.  Učencem tako na ustrezen način predstavimo računalnik kot sredstvo za učenje. Skupaj z učiteljicami razrednega pouka smo zastavili učne cilje, kjer klasično učenje povežemo z uporabo IKT-ja in s tem otroku omogočimo pridobivanje digitalnih kompetenc, kar zajemajo tudi učni načrti. Učencem se zdi učenje preko računalnika bolj zanimivo in ustrezno izbrane dejavnosti in naloge pomembno prispevajo h kvaliteti znanja.  Preko uporabe računalnika se učenci sočasno z branjem učijo uporabljati tudi računalniške programe, osvojijo delo z miško, tipkovnico...  Tako kot pravi Riina Vuorikari v svojem strokovnem članku: »Digitalna kompetenca nam pomaga pridobiti druge ključne kompetence, npr. komunikacijske, jezikovne, osnovne matematične in naravoslovne spretnosti.« Pomembno je, da začnemo zgodaj z razvojem digitalne pismenosti in da skrbno premislimo o načinu uporabe tehnologije in času, ki ga za uporabo namenimo.  

V prvi polovici leta smo izvedli že številne ure povezane z uporabo IKT. Izkazale so se kot zelo uspešne. Otroci se vedno radi vračajo v računalnico in njihovi napredki oziroma izdelki so presenetljivi. Učenci z vsakim obiskom računalnice napredujejo, si nabirajo izkušnje. Kljub temu, da je v učnem načrtu računalništvo, je še vedno ta predmet le izbirni. Izberejo ga samo učenci, ki mislijo, da so na tem področju uspešni. Vsi ostali, ki bi morebiti bili lahko uspešni, pa te izkušnje niso pridobili in si takšnega izziva morda ne upajo zastaviti. Poleg razvijanja digitalnih kompetenc pa jim izbirni predmet omogoča tudi spoznavanja z računalništvom: z osnovami programiranja in spoznavanja s koncepti, ki so način razmišljanja, način formaliziranja in reševanja problemov. Tako se na naši šoli že ločita dva pojma, kot sta digitalno opismenjevanje in računalništvo. Digitalno opismenjevanje izvajamo vzporedno z drugimi predmeti, medtem ko je računalništvo izbirni predmet od 4. do 6. razreda.     

Interaktivnost učence spodbuja, da naredijo toliko, kot zmorejo, saj jih ves čas zanima, kaj se bo zgodilo, ko rešijo problem in kliknejo naslednjo nalogo. Tako smo v nekatere razrede tudi na predmetni stopnji dodali uporabo e – učbenika. Učenec z njegovo pomočjo samostojno napreduje glede na svoje zmožnosti. Večpredstavnost pa dodaja podajanje informacij po vseh sporočevalčevih kanalih – avditivno, vizualno in kinestetično. Tega učbeniki ne omogočajo.

Pomembno je, da naše pozitivne izkušnje delimo in širimo navdušenje, hkrati pa se zavedamo, da se iz napak učimo in da problemi predstavljajo izziv.  Tako smo se večkrat tudi sestali z ostalimi Bežigrajskimi šolami in  pregledali, katere ideje v zvezi z digitalnim opismenjevanjem smo že preizkusili in kakšne so pozitivne oziroma negativne izkušnje. Ker smo med prvimi, ki smo se tega področja lotili zelo intenzivno, je prav, da skupaj z ostalimi šolami premislimo o kvaliteti našega dela in si na podlagi ugotovljenega dinamično prilagajamo cilje tega področja. 

PRVA ZAPOSLITEV NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Kategorija: Prva zaposlitev

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 13. 1. 2017 objavilo Javni razpis za izbor operacij »Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2017/II.  

Predmet javnega razpisa so spodbude za zaposlitve iskalcev prve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja, v okviru katerih se bodo učitelji, svetovalni delavci oz. vzgojitelji začetniki (v nadaljevanju: učitelji začetniki) preko načrtovanega, organiziranega in strokovno vodenega praktičnega usposabljanja uvajali v vzgojno-izobraževalno delo v šoli oziroma vrtcu.

Z javnim razpisom se mladim do vključno 29 let prispeva k zagotavljanju dostopnosti do čim hitrejše in kakovostne zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja ter s tem k povečanju deleža zaposlenih med mladimi, vključenimi v ukrepe na trgu dela v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, tako da vključene osebe ob izhodu ostanejo zaposlene. Razpis upošteva načela in cilje programa Jamstva za mladeza obdobje 2016-2020, ki ga je sprejela Vlada RS, in predstavlja poseben ukrep na trgu dela, ki je prilagojen ciljnim skupinam na področju vzgoje in izobraževanja.

Namen javnega razpisa je čimprejšnja in ciljno usmerjena aktivacija mladih oseb na prehodu iz sistema izobraževanja v zaposlitev preko vključenih ustreznih vsebin praktičnega usposabljanja in zagotovljenega strokovnega vodstva za zagotovitev trajnejših učinkov.

Cilj javnega razpisa je zaposlitev učiteljev začetnikov za obdobje osmih mesecev, in sicer na projektnem delovnem mestu učitelja, svetovalnega delavca ali vzgojitelja v naslednjih vzgojno-izobraževalnih zavodih:

v vrtcih,

osnovnih šolah,

glasbenih šolah,

srednjih šolah,

dijaških domovih in

šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

v javnoveljavnem programu oziroma v programu s pridobljeno javno veljavnostjo, za katerega so vpisani v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, skladno z veljavno zakonodajo na področju vzgoje in izobraževanja.

Na omenjeni razpis smo se prijavili za prosto projektno delovno mesto učiteljica matematike in računalništva. Na razpisu smo bili uspešni in 1. 4. 2017 zaposlili  učiteljico začetnico. Učiteljica začetnica bo pridobivala vzgojno-izobraževalne izkušnje, ki so obvezne za pridobitev poklicne kvalifikacije, in opravila vse z zakonom in drugimi predpisi določene aktivnosti za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, po izteku pogodbe o zaposlitvi na projektnem delovnem mestu pa bo z istim zavodom sklenila novo pogodbo o zaposlitvi s trajanjem vsaj do 30. 5. 2018. 

V okviru projekta smo zaposlili učiteljico matematike in računalništva Manco Pogladič.  

Vključevala se bo v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo, nadomeščanja, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih nalogah, individualno delo z otroki, učenci in dijaki, in obsega najmanj dve uri tedensko, vendar tako, da skupni obseg teh nalog ne presega polovice učne oziroma delovne obveznosti.
Vključevala se bo na različna področja dela na šoli (spremstva, nadomeščanja, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem pri raziskovalnih nalogah, individualno delo z učenci, ipd.) in se navajala na samostojno opravljanje učiteljskega poklica pod vodstvom dodeljenega mentorja.
Delo v projektu bo ves čas potekalo po predhodno pripravljenem programu, ki bo vsebovalo sistematično načrtovane ter jasno opredeljene aktivnosti usposabljanja in cilje le-teh. 

KONČNO POROČILO O IZVEDBI PROJEKTA

Kategorija: Prva zaposlitev

KONČNO POROČILO O IZVEDBI PROJEKTA »PRVA ZAPOSLITEV NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 2017/II« NA OSNOVNI ŠOLI SAVSKO NASELJE

Osnovna šola Savsko naselje se je prijavila na javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2017/II«. Za njegovo izvedbo sem se na objavo projektnega delovnega mesta učitelj matematike in računalništva prijavila Manca Pogladič. Z delom na projektu sem pričela 1. 4.2017 na Osnovni šoli Savsko naselje. Projektno delo sem opravljala pod vodstvom mentorice Milojke Vidmar.

Skozi celoten projekt me je vodila moja mentorica – gospa Milojka Vidmar, učiteljica matematike in fizike, ki ima dolgoletne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Izkušena mentorica je skupaj z mano pripravila program del, nato pa ves čas trajanja projekta skrbela za uresničevanje načrtovanega. Nudila mi je pomoč in podporo pri spoznavanju učiteljskega kolektiva, učencev, staršev ter na vsebinskem in administrativnem področju. Seznanila me je tudi z načrtovanjem, organizacijo in izvedbo programa na področju matematike ter s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanja. Spoznala sem tudi različne metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela in se seznanila z oblikovanjem podrobnega učnega načrta, letno delovno pripravo, s pripravo učne ure, njeno izvedbo, načrtovanjem, pripravo pisnega preizkusa znanja ter se seznanila z literaturo in pripomočki, ki se uporabljajo pri izvedbi učne ure.

Veliko sem hospitirala pri učnih urah mentorice, kot tudi pri učnih urah učitelja računalništva. S tem sem si pridobila izkušnje za uporabo ustreznih oblik in metod. Vključena sem bila tudi v pedagoški proces v podaljšanem bivanju, kjer sem sodelovala z učiteljicami razrednega pouka. Prav tako sem nadomeščala odsotnosti drugih učiteljev na razredni stopnji. Z namenom, da si pridobim čim več raznolikih izkušenj, sem bila velikokrat aktivna kot spremljevalka na kulturnih oz. športnih dnevih in drugih aktivnostih šole.  Prisotna sem bila na ekskurzijah, izletih, tekmovanjih učencev, učiteljskih zborih, konferencah, aktivih...  Udeleževala sem se različnih izobraževanj, povezanih z elektronsko redovalnico Lopolis, kjer sem izvajala tudi pomoč učiteljem pri njegovi uporabi. V začetku šolskega leta sem pomagala pri postavitvi šolskega urnika za učence in učitelje. Prav tako sem sodelovala pri dodeljevanju novih elektronskih naslovov za učitelje. Sodelovala sem pri ponovni vzpostavitvi prehrambenega sistema Vasco zaradi zakriptiranja podatkov.  

Poskrbeli smo tudi za opravljene nastope, ki so potrebni za strokovni izpit. Pri pripravi teh ur sem se posvetovala z mentorico, s katero sva po opravljenih nastopih opravili tudi temeljito analizo izvedene učne ure.  

Izvajala sem projekt digitalnega opismenjevanja na razredni stopnji. Tako smo z učenci spoznali računalniško učilnico, sestavne dele računalnika ter osnovne programe na računalniku. Učenci so tako pridobili izkušnje z uporabo računalnika za namen učenja.

Mnenje mentorice:

»Kandidatka Manca Pogladič je uspešno opravila pet samostojnih nastopov, in sicer pri urah matematike v 6. in 7. razredu. Samostojni nastopi so bili ustrezno in strokovno pripravljeni. Pri pripravi na strokovni izpit je kandidatka pokazala veliko strokovnega znanja in pripravljenosti za opravljanje vseh del, ki jih učitelji med svojim delom moramo opraviti. Na delo z učenci se je redno in vestno pripravljala. Vedno se je dovolj zgodaj pozanimala za učno snov in za posebnosti oddelka. Pri delu je bila samostojna in inovativna.«

Milojka Vidmar,

mentorica

 

Naslov spletne strani, kjer je predstavljena vsebina operacije: http://ossavskonaselje.javno.si/