E-UČILNICA S PRIMERI DOBRE PRAKSE DIGITALNEGA OPISMENJEVANJA

Eden izmed pomembnih razlogov za uvajanje IKT v pouk, je zagotovo ta, da smo del informacijske družbe. Družbeni razvoj stremi k razvijanju in razširjanju različnih tehnologij. Tudi otroci so vedno bolj izpostavljeni računalniškim vplivom. Prav je, da se tudi kot izobraževalna ustanova prilagajamo družbi in poskrbimo, da bo otrokom uporaba računalnika predstavljala nove izzive in s tem odraščanje in prilagajanje za čas, v katerega vstopajo. Prilagajanje na novosti je ključno za sodobno družbo.

Tako se je naša šola odločila, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija nepogrešljiva tudi za naše učence. Postopoma smo jo začeli uvajati v pouk, kot pripomoček za učenje. Ker je računalnik že sam po sebi dober motivator, je uporaba IKT pri pouku lahko eden izmed učinkovitih načinov poučevanja. Z dodajanjem računalnika, kot pripomočka za učenje, pripomoremo k večji aktivnosti učenca, zanimivejšemu pouku ter enostavnejšemu učenju. Uporaba IKT v šolah je pomembna, saj pripomore k razvoju spretnosti ter pridobivanju IKT znanja, ki je za učenčevo nadaljnjo izobraževanje ključno. Seveda pa moramo paziti, da je naš glavi cilj ta, da dosežemo boljše rezultate učenja, kot smo jih dosegali prej. Zelo pomembno je, da temeljito razmislimo o tem, pri katerih temah in predmetih, je uporaba IKT smiselna.

Naj vam predstavim naše delo v računalniški učilnici.

Najprej se učenci seznanijo z računalniško učilnico, spoznajo svoje delovno mesto in se seznanijo s pravili obnašanja v njej. Pravila obnašanja vsako uro ponovimo, da jih slučajno kdo ne pozabi. Učenci opazujejo svoj računalnik in z ustrezno računalniško terminologijo imenujejo njegove dele. Skupaj se naučimo, kako vklopimo in kako izklopimo računalnik. To znanje uporabimo vsako uro v računalnici. Naučimo se dvoklika, ki nam pomaga pri zagonu posameznih programov, kako zapremo določen program ter kako okno odprejo čez celoten zaslon. Ko učenci uporabljajo računalnik pazijo, da z digitalnimi napravami skrbno ravnajo ter se zavedajo, da predolga uporaba digitalnih naprav škodi zdravju. Po daljši uporabi digitalnih naprav učitelji poskbimo, da se malo razmigamo.

Z medpredmetnimi povezavami dosegamo naslednje cilje:

Uporaba miške
- premikajo miško in opazujejo učinke na zaslonu
- premaknejo miško na določen predmet na zaslonu in ga izberejo – klik

Spoznavanje in uporaba slikarskega programa
- poiščejo ikono slikarskega programa in ga zaženejo
- ugotovijo elemente programskega okna (meni, orodjarna, paleta)
- narišejo risbo na določeno temo
- odprejo obstojočo sliko in jo spremenijo
- uporabijo različna slikarska orodja in ugotavljajo načine njihove uporabe
- ustvarjajo enostavne vsebine in jih shranijo

Uporaba določenih tipk tipkovnice
- po navodilih individualno uporabljajo določene tipke tipkovnice

Spoznavanje in uporaba urejevalnika besedil
- poiščejo ikono urejevalnika besedil in ga zaženejo
- ugotovijo elemente programskega okna (meni, ravnilo, drsnik)
- ugotovijo razlike med oknom slikarskega programa in urejevalnika besedil
- napišejo kratek sestavek z uporabo velikih in malih znakov, številk in drugih znakov ter odstavka
- uporabijo ukaz razveljavi
- brišejo besedilo, besedilo spremenijo
- ustvarjajo enostavne vsebine in jih shranijo;

Urejanje besedila
- uredijo sestavek z osnovnim oblikovanjem

Spoznavanje in uporaba urejevalnika preglednic
- poiščejo ikono urejevalnika preglednic in ga zaženejo
- ugotovijo elemente programskega okna (meni, celica, drsnik)
- ugotovijo razlike med oknom slikarskega urejevalnika besedil in urejevalnika preglednic
- podatke vnesejo v celice, naredijo tabelo, izdelajo grafikon
- uporabijo ukaz razveljavi
- brišejo, urejajo, spreminjajo izdelane tabele in grafikone
- ustvarjajo enostavne vsebine in jih shranijo;

Varnost
- upoštevajo osnovna pravila vedenja v digitalnih okoljih;
- skrbno ravnajo z digitalnimi napravami;
- se zavedajo, da je objavljanje svojih podatkov na spletu lahko nevarno;
- se zavedajo, da predolga uporaba digitalnih naprav škodi zdravju. Po daljši uporabi digitalnih naprav, se razmigajo.

Izdelki učencev so predstavljeni na šolski Facebook strani: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.1682799721840763.1073742135.213707102083373&type=1&l=48569e0c36

PROJEKT DIGITALNO OPISMENJEVANJE

Zunanji svet ponuja številne novosti, šola mora iti vzporedno z njimi in ne sme zaostajati. Vključevanje digitalnih tehnologij v poučevanje predstavlja velik izziv, saj je to področje še nedovršeno. Naša šola se je odločila vstopiti v svet, saj so digitalne kompetence nujno potrebne za delovanje v sodobni družbi. Vsaka sprememba predstavlja izzive. Skupaj z novostmi je potrebno tudi eksperimentiranje. Narediti nekaj novega, lahko predstavlja izziv ali pa problem. Za nas je to izziv, saj je potrebno eksperimentiranje in učenje z izkušnjami. Zato si dopuščamo napake, saj se iz teh največ naučimo.

Digitalna kompetenca ali vitalna veščina 21. stoletja je ključnega pomena za izobraževanje, delo in aktivno participacijo v družbi. Je ena od osmih ključnih kompetenc, ki jih določa referenčni okvir. Le- te prispevajo k uspešnemu življenju v družbi znanja.  V šolstvu so digitalne veščine enako pomembne kot veščine branja in pisanja. Tako digitalna kompetenca še ne opredeli računalničarja, temveč opolnomoči posameznika, ki živi v digitalni družbi. Tako kot vsi tisti, ki znajo brati in pisati, niso pisatelji, tako tudi ni nujno, da vsak, ki ima razvite digitalne veščine, postane računalničar. Digitalne veščine potrebujemo na primer pri branju novic, učenju, sporazumevanju, raziskovanju, umetniškem ustvarjanju.  Vedno bolj so digitalne kompetence pomembne tudi pri iskanju zaposlitve. Vse več je zaposlitev, kjer je zahtevano znanje uporabe IKTja na različnih področjih. Zato se je naša šola še posebej posvetila tovrstnemu izobraževanju in se odločila, da bo pomagala otrokom, da postanejo kritični uporabniki, kompetentni državljani in sodelavci. Ta znanja in veščine predstavljajo zmožnost posameznika za samozavestno in kritično uporabo informacijske tehnologije pri delu, v prostem času in pri komunikaciji. Digitalno kompetenten posameznik je z uporabo IKT uspešnejši, ustvarjalnejši in inovativnejši, uporablja veljavne in zanesljive podatke ter se zaveda pravnih in etičnih načel uporabe te tehnologije.

Izgrajevanje te kompetence je zapletena in kompleksna dejavnost. Je proces, ki zahteva, da je učenec ves čas aktivno vključen v zastavljanje vprašanj, raziskovanje in iskanje odgovorov, reševanje problemov in kritično razmišljanje. Digitalno opismenjevanje je torej proces, ki se ne zaključi ob zaključku šolanja, ampak traja vse življenje. Zato je prav, da otrokom že zgodaj predstavimo učenje s pomočjo IKT-ja, saj jim to lahko predstavlja pomembno odskočno desko za nadaljnje delo z IKT. Seveda pa zahteva takšno izobraževanje večji napor, večjo zavzetost ter več časa. Če želimo torej biti v koraku s časom, moramo našim učencem nuditi znanja, ki jih bodo nadalje v življenju še kako potrebovali.

Tudi zavod RS za šolstvo se zaveda pomembnosti razvoja digitalnih kompetenc zato so nam – učiteljem, že posredovali nekatere smernice za uporabo IKT na različnih področjih. Poudarjajo tudi osmišljeno uporabo IKT in kritično razmišljanje učiteljev o tem, kdaj in na katerih področjih je le-ta smiselna. Skupaj z učitelji razrednega pouka upoštevamo njihova priporočila in kot izhodišče uporabljamo učne načrte predmetov. Pri sprotnem načrtovanju zastavljamo jasne cilje in pri načrtovanju dejavnosti razmislimo, v katerem trenutku bomo uporabili sodobno tehnologijo za podporo učnemu procesu, da bo imela dodano vrednost z vidika kakovostnejšega znanja. Upoštevamo, kaj učenci že znajo in katero predznanje potrebujejo, da bodo uspešni pri načrtovanem delu. Pri načrtovanju učenja razmislimo, katero vrsto znanja želimo z dejavnostjo razvijati in nato organiziramo aktivnosti z uporabo IKT.

Računalnik je že sam po sebi dober motivator za otroke. Učenci se s pomočjo računalnika raje učijo. Motivacijo otrok za delo z računalnikom učitelj lahko dobro izkoristi.  Učencem tako na ustrezen način predstavimo računalnik kot sredstvo za učenje. Skupaj z učiteljicami razrednega pouka smo zastavili učne cilje, kjer klasično učenje povežemo z uporabo IKT-ja in s tem otroku omogočimo pridobivanje digitalnih kompetenc, kar zajemajo tudi učni načrti. Učencem se zdi učenje preko računalnika bolj zanimivo in ustrezno izbrane dejavnosti in naloge pomembno prispevajo h kvaliteti znanja.  Preko uporabe računalnika se učenci sočasno z branjem učijo uporabljati tudi računalniške programe, osvojijo delo z miško, tipkovnico...  Tako kot pravi Riina Vuorikari v svojem strokovnem članku: »Digitalna kompetenca nam pomaga pridobiti druge ključne kompetence, npr. komunikacijske, jezikovne, osnovne matematične in naravoslovne spretnosti.« Pomembno je, da začnemo zgodaj z razvojem digitalne pismenosti in da skrbno premislimo o načinu uporabe tehnologije in času, ki ga za uporabo namenimo.  

V prvi polovici leta smo izvedli že številne ure povezane z uporabo IKT. Izkazale so se kot zelo uspešne. Otroci se vedno radi vračajo v računalnico in njihovi napredki oziroma izdelki so presenetljivi. Učenci z vsakim obiskom računalnice napredujejo, si nabirajo izkušnje. Kljub temu, da je v učnem načrtu računalništvo, je še vedno ta predmet le izbirni. Izberejo ga samo učenci, ki mislijo, da so na tem področju uspešni. Vsi ostali, ki bi morebiti bili lahko uspešni, pa te izkušnje niso pridobili in si takšnega izziva morda ne upajo zastaviti. Poleg razvijanja digitalnih kompetenc pa jim izbirni predmet omogoča tudi spoznavanja z računalništvom: z osnovami programiranja in spoznavanja s koncepti, ki so način razmišljanja, način formaliziranja in reševanja problemov. Tako se na naši šoli že ločita dva pojma, kot sta digitalno opismenjevanje in računalništvo. Digitalno opismenjevanje izvajamo vzporedno z drugimi predmeti, medtem ko je računalništvo izbirni predmet od 4. do 6. razreda.     

Interaktivnost učence spodbuja, da naredijo toliko, kot zmorejo, saj jih ves čas zanima, kaj se bo zgodilo, ko rešijo problem in kliknejo naslednjo nalogo. Tako smo v nekatere razrede tudi na predmetni stopnji dodali uporabo e – učbenika. Učenec z njegovo pomočjo samostojno napreduje glede na svoje zmožnosti. Večpredstavnost pa dodaja podajanje informacij po vseh sporočevalčevih kanalih – avditivno, vizualno in kinestetično. Tega učbeniki ne omogočajo.

Pomembno je, da naše pozitivne izkušnje delimo in širimo navdušenje, hkrati pa se zavedamo, da se iz napak učimo in da problemi predstavljajo izziv.  Tako smo se večkrat tudi sestali z ostalimi Bežigrajskimi šolami in  pregledali, katere ideje v zvezi z digitalnim opismenjevanjem smo že preizkusili in kakšne so pozitivne oziroma negativne izkušnje. Ker smo med prvimi, ki smo se tega področja lotili zelo intenzivno, je prav, da skupaj z ostalimi šolami premislimo o kvaliteti našega dela in si na podlagi ugotovljenega dinamično prilagajamo cilje tega področja.